Preskoči na glavno vsebino

Dežela ponosnih in pokončnih ljudi.

Burkina Faso, ime moje druge dežele, dejansko pomeni to, kar sem zapisala v naslovu tega posta. Ime je skovanka dveh besed dveh najbolj govorjenih lokalnih jezikov - moore in dioula. 

In v moore jeziku Burkina pomeni ponosni ali pokončni (skratka nekaj v tem smislu), Faso pa v jeziku dioula pomeni domovino/dom/očetnjavo (tudi nekaj v tem smislu). 


Burkina Faso* se je do leta 1984 imenoval Zgornja Volta. Preimenoval ga je takratni predsednik Thomas Sankara. Burkina Faso je sicer celinska država v Zahodni Afriki, na zahodu in severu meji na Mali, na vzhodu na Niger, na jugozahodu na Benin, na jugu na Togo in Gano ter na jugozahodu na Slonokoščeno obalo. Do morja ga torej ločijo vse štiri države, ki so južneje. Že tradicionalno pa se na morje iz Burkine največkrat pride preko Slonokoščene obale, s katero ima država tudi sicer močne povezave na vseh nivojih.

Glavno mesto je Ouagadougou, ki se mu ljubkovalno reče kar Waga.



Osebna izkaznica Burkina Fasa:

Glavno in največje mesto: Ouagadougou (12°22′N 1°32′W)

Trenutni predsednik: Rock Marc Christian Kaboré

Predsednik vlade: Christophe Joseph Marie Dabiré

Površina: 274.200 km² 

Prebivalstvo: 21,510,181

Neodvisnost od Francije:  5. avgust 1960

Valuta: srednjeafriški frank = CFA frank (XOF)

Časovni pas: UTC

Državna himna: Une Seule Nuit (Le ena noč)

Vrhnja internetna domena: .BF

Nacionalna klicna koda: 226





*V slovenskem jeziku je pravilno o Burkina Faso govoriti v moškem spolu. Jaz se trudim, zares trudim, ampak večinoma o Burkini govorim v ženskem spolu - kot o prijateljici, pokončni ženski, moji afriški domovini. Zato mi prosim oprostite, da v tem primeru ne bom vedno sledila vsem pravilom svojega prvega jezika.


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ouagadougou

Ne, nikoli prej nisem slišala za ta kraj. Dokler nisem prvič potovala v Burkino in sem že vedela, kam grem. Geografija mi pač nikoli ni bila najljubša tema. Afrike pa sploh nisem poznala. Ampak zdaj vem, da je veliko ljudi vseeno že slišalo za Ouagadougou. Ker se sliši tako zelo eksotično in posebno in si verjetno ljudje tako zapomnijo.  Meni Ouagadougou vedno najlepše zveni na letališču, ko se vkrcam na letalo in ko že vem, da me bo ob pristanku pričakal tisti lep napis OUAGADOUGOU INTERNATIONAL ... in bom preprosto radostna!  Vir:   https://zbordirect.com/en/airport/ouagadougou-oua V Wagi sicer nikoli nisem preživela prav veliko časa. Vedno grem samo "mimo". Waga je velika, je prašna, je bolj vroča in mogoče nekoliko manj osebna, kot bi si sama želela. Waga je pač ena taka gospa - malo nedostopna. In verjetno ji samo še nisem uspela dati priložnosti, da bi jo bolje spoznala in vzljubila. Mesto ima sicer že več kot 2 milijona prebivalcev (glih za eno Slovenijo ljudi...
Objavite komentar
Preberite več

Uradniška posla.

Za vstop v Burkina Faso slovenski državljani potrebujemo vizum.  Za svojo prvo vizo leta 2013 sem plača celih 35 EUR in iskat sem jo šla v Pariz. Ker se mi je zdelo tako fino, da grem še malo pohajat in na koncert od Yape in seveda na obisk k Petri. Potem so tudi burkinabeji v šoli vzeli "recipročnost" in so dvignili ceno vizuma (zanje C-vizum/turistični za vstop v Schengen območje stane sedaj že 80 EUR - op.a.).  Od takrat navadna viza z veljavnostjo 3 mesece in enim vstopom stane 70 EUR. Če želiš še malo naokoli in potrebuješ večkratni vstop v Burkino, potem je viza 90 EUR. Sicer pa glede na želeno dolžino veljavnosti vizuma in po ceniku. Nam najbližja ambasada Burkina Fasa je na Dunaju. Druga najbližja je v Rimu. Tretja pa v Parizu. Ta zadnja je fajn, ko so " normalni časi " (beri: ni pandemije Covid-19) in lahko z nizkocenovci poceni in hitro pridemo v Pariz. Sploh če imamo tam prijatelje in posledično prenočišče. Ampak zadnjih nekaj let sem se usmerila na Dunaj...
Objavite komentar
Preberite več

Letalo.

Moja zadnja aviatorska izkušnja pred začetkom Covid-19 pandemije ni bila prijetna. Let od Ljubljane do Munichna je bil – mili rečeno – poskočen. V bistvu sem bila vsaj 20 minut prepričana, da bom svoj konec doživela nekje v osrčju Alp.   Kljub vsemu moj najljubši "okvir". Prvi polet po skoraj letu in pol me tudi ni prav nič »šparal«. Nekje nad Balkanom smo poskakovali v ritmu turbulenc in priznam, bilo me je strah. Ponovno se bom morala fokusirati na obladovanje »control-freakinga« in zaupati pilotom. Me pa res zanima, če me načrtno tako za***je*bavajo. Turbulence vedno začnejo ravno v trenutku, ko mi postrežejo vročo kavo ali čaj. Da se moram potem fokusirati še na to, da koga drugega, predvsem pa sebe, ne oparim... Turkish is my favorite. V nasprotju z mojimi pričakovanji so bila sicer letala pretežno polna. Moja tiha želja, da bi šest ur med Istanbulom in Ouago prespala na treh sedežih, se ni uresničila. Kljub temu ni bilo slabo. Čisto polno letalo ni bilo in do moje 26. v...
Objavite komentar
Preberite več